Napotki


Alergije

Zdravijo nihanja

O alergiji lahko govorimo, kadar opazimo drugačne reakcije telesa oziroma bolezenske pojave, kot so npr. kožni izpuščaji, srbenje, pekoče oči in podobno.

Alergeni so vse snovi, na katere se telo odzove z alergijo. To so lahko hišni prah, pelodi (cvetni prah), živila (jajca, mleko, sadje, pšenica,...), živalska dlaka,...

Senzibilizacija pomeni, da je alergen v telesu sprožil imunsko reakcijo. Pri vsakem ponovnem stiku z alergenom se senzibilizirano telo odziva z enakimi bolezenskimi znaki, ki pa niso nujno enako močni.

Zdravniki govorijo o alergiji šele, ko je možno imunsko reakcijo dokazati s specifičnimi kožnimi ali krvnimi testi.


Bolezenski simptomi alergij

Najbolj poznani bolezenski simptomi alergij so srbenje, pekoče oči, izpuščaji, driska, srbenje, nahod, kašelj,...

Je pa še veliko bolezenskih simptomov alergij, ki ljudem niso toliko poznani. To so lahko motnje srčnega ritma, cirkulacijske motnje, nevrodermitis, ekcemi, revmatske težave, vnetje črevesja, napihnjenost trebuha, vnetje želodčne sluznice, bronhialna astma, akne, oteklina v grlu, bolečina v požiralniku, depresivno razpoloženje, prisotnost strahu, nemir, brezvoljnost do dela, omotičnost, hiperaktivnost, migrena, glavobol, vrtoglavica, nihanje telesne teže, otekanje, alergijski šok, vnetje mehurja, bolečine v mišicah,...

Pri energetskem testiranju alergenov informacijo nihanja neke substance na primeren način primerjamo s spektrom bolnikovih nihanj. Odločilna je ugotovitev, da lahko pojav resonance dokažemo s prekrivanjem teh dveh nihanj. Z uporabo ene od diagnostičnih metod (npr. nihanje tenzorja) ugotovimo, ali neka snov bolniku ustreza, ali pa zanj predstavlja alergen ali toksično obremenitev.


Alergija na hišni prah

Alergija na pršico je najpogostejša oblika inhalacijskih alergij, ki se pojavijo pri vdihavanju antigena. Njeni simptomi segajo od rahlega srbenja oči do močnih astmatičnih napadov.

Kožni test ne pokaže le alergije na pršico, ampak še na druge alergene: perje perutnine, plesni ali živila.


Alergija na živalsko dlako

Alergijo na živalsko dlako lahko skoraj vedno uspešno zdravimo, tako da se ni potrebno ločiti od hišnih ljubljenčkov. Pomembno je, da poleg alergenske ampule uporabljamo tudi dlako domače živali. Tako zbirajo terapevti dlake mačk, psov, hrčkov, morskih prašičkov, podgan, miši, perje kanarčkov papig. Pogosto je bila ugotovljena alergija tudi na ribjo hrano, na pesek za ptiče in hrčke in pa tudi na seno in slamo iz konjskega hleva. Ob reakcijah na puloverje, ovčjo kožo in volnena pregrinjala je možna alergija na ovčjo volno.


Alergija na pelode

Alergija na cvetni prah sodi med tipične alergije, ki so odvisne od letnega časa. Reakcije na zgodaj cvetoča drevesa se pokažejo glede na vreme že od konca januarja (leska, jelša, vrba) ali aprila (breza), potem cvetijo trave, zelišča in žitarice (rž, pšenica, ječmen). V poznem poletju pa delajo težave divji pelin in regrat.

Najvišja koncentracija pelodov v zraku je pri lepem in suhem vremenu. Če se težave poslabšajo v slabem in vlažnem vremenu, je potrebno pomisliti na alergijo na plesni.

Agresivnost pelodov povečajo vplivi obremenitev iz okolice. Težke kovine, pesticidi, izpušni plini avtomobilov in industrije spremenijo strukturo pelodov. Dogaja se, da se kljub uspešni terapiji pri bolnikih po letu dni spet pojavijo alergijski simptomi, če so se obremenitve okolice močno spremenile.


Alergija na živila

Akutne alergične reakcije na živila lahko nastopijo takoj po zaužitju ali šele nekaj ur pozneje. Simptomi so lahko zelo pestri: srbenje, ekcem, bolečine v trebuhu, driska, srbenje oči, kihanje, astmatični napad ali celo alergijski šok (anafilaktični šok). Bolj redki simptomi so bolečine v sklepih ali psihične reakcije. Pogosti sprožilci alergij so mlečni izdelki, jajca, ribe, vrste sadja, kot so jabolka, jagode in citrusi, zelenjava, kot so paradižnik, čebula, paprika, zelena, itd. Nekateri alergiki se odzivajo na nečistoče na živilih, kot so pesticidi in plesni (glivice). Vedno bolj so pogoste alergične reakcije na dodatke v hrani, kot so barvila, konzervansi, glutamati, benzolna kislina in mnogo drugih snovi z E-kodami.


Kronične alergije

Mleko in pšenica sta živili, s katerima smo ljudje vsak dan v stiku. Dedno obremenjeni alergiki se senzibilizirajo z enim ali celo obema alergenoma. Vendar ne pride do pojava akutne oblike alergije, alergija je kronična (maskirana ali prikrita alergija).

Bolezenska slika, ki jo izzove kronična alergija, je zaradi tega lahko tudi kronično vnetje kože (ekcem, nevrodermitis), vnetje sluznice dihalnih poti (kronični sinusitis, bronhialna astma), prebavnih organov (kolitis) ali drugi nespecifični simptomi, kot so bolečine v mišicah in sklepih (revmatizem mehkih tkiv), vnetje sečevoda in sečnega mehurja (vzdražljiv mehur) ali sprememba psihe (hiperaktivnost).

Če v teh primerih mleko in pšenico strogo črtamo iz prehrane (karenca), se doslej prikrita alergija odkrije. V tem primeru telo reagira na živilo kot pri akutni alergiji, največkrat z zelo močno takojšno reakcijo.

Poleg mleka in pšenice lahko kot kronični alergeni delujejo še druge snovi, če so stalno prisotne v organizmu. Kronični alergen je npr. tudi živo srebro iz amalgamskih polnil ali pa glivica kandida pri kronični črevesni mikozi.


Nevrodermitis

Pri nevrodermitisu je najpogostejša kronična alergija na mleko in pšenico. Med uživanjem živil in simptomi ni videti jasne povezave. Pomembno vlogo ima tudi črevesna glivica (najpogosteje kandida). Akutne alergije na živila privedejo pri uživanju teh živil do takojšnje reakcije in poslabšanja bolezenske slike. V to kategorijo sodijo paradižnik, korenje, citrusi in dodatki v živilih. Tudi kontaktni alergeni kot so milo, kreme, voda in prah se lahko pojavijo kot alergeni. Predhodni obremenilni dejavniki so pri nekaterih otrocih virusne bolezni, reakcije na cepiva, fluor, zdravila in amalgam (ta občutljivost se med nosečnostjo prenese od matere). Pogosto vplivajo na alergijo tudi psihični dejavniki, kot sprožilni dejavniki ali kot dejavniki poslabšanja bolezni. Nevrodermitis pri odraslih je pogosto težko zdraviti. Čim dlje takšna bolezenska slika obstaja, tem več dodatnih alergenov in obremenitev se je nabralo v vseh letih. Zdravljenje je zaradi tega zahtevnejše in dolgotrajnejše, vendar daje tudi v teh primerih BICOM resonančna terapija dobre rezultate.


Bronhialna astma

Pri preobčutljivem bronhialnem sistemu dražijo sapnice dim, mrzel zrak in drugi alergeni. Sapnice se skrčijo in izloča se preveč sluzi. S tem je oviran pretok zraka, sliši se piskanje in hropenje. Pri bronhialni astmi je sluznica kronično vneta. Hudi napadi astme so lahko za astmatika življenjsko nevarni.

Vzrok kroničnega vnetja dihal so lahko alergije na živila, glivice ali različni alergeni, ki jih vdihavamo.